This entry was posted on 24/02/2012. It was filed under Ljudje.

Spomnim se, da sem v otroštvu najbolj užival, ko so me starši posedli na domači kavč in prižgali diaprojektor. V mraku so se na steni prikazovale družinske fotografije posnete na diapozitive. V mislih sem prebiral zgodbe, ujete v objektiv. Skrita ljubezen do fotografije se je zasidrala v podzavest. Na plano je opazneje prišla pred sedmimi leti, ko sem se odločil za svoj prvi analogni fotoaparat, Canon 3000N. Povsem novo poglavje se je začelo, ko smo doma dobili prvi kompaktni fotoaparat Sony Cyber-shot. Ker ni bilo količinske omejitve fotografij, kar je prej veljalo za filmski trak, sem zagnano pritiskal na sprožilec. Fotografiral sem vse mogoče, želja po lovu za kadri se je vedno bolj krepila. Počasi sem začel graditi opremo na Nikonovem sistemu. S študijem grafičnih in interaktivnih komunikacij na naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani sem nadgrajeval svoje fotografsko znanje. Fotografija je zlaganje zgodb, izražanje čustev, igranje s svetlobo, skladanje barv, ilustracija vonjev in okusov. Dosega razsežnosti od intimnega trenutka do oglasa.


Všečna črnobela pretvorba. Sploh prvi kader mi je zelo všeč, spontan.
24/02/2012 at 8:49 pm
Moje prve misli ob 1. fotografiji: ha, odbita! in ob 2. fotografiji: zakon klasika.
28/02/2012 at 1:34 pm